POGOSTA VPRAŠANJA - RESTAVRIRANJE FRESK

Sledijo odgovori na vprašanja, s katerimi se pogosto srečujemo med restavriranjem fresk ali menimo, da bi jih morali vedeti lastniki objektov, ki imajo stene poslikane s freskami ali stenskimi poslikavami.

Dodatna vprašanja nam lahko pošljete na e-naslov.

Zakaj se včasih uporablja izraz freska, včasih pa stenska poslikava?

Različne izraze uporabljamo, ker gre za različne tehnologije slikanja.
Freska je slikrska tehnologija, ko se poslikava naslika neposredno na sveži apneni omet (gašeno apno + pesek). Za barvilo se uporabljajo pigmenti, za vezivo pa apnena voda. Ker je poslikava naslikana na sveži (še moker) omet, se barvna plast posuši hkrati z ometom, pri tem pa zaradi kemične reakcije (kalcinacije) postane del ometa. Slikarska tehnologija je v primeru, ko omet ni izpostavljen prekomerni vlagi ali sončni svetlobi večna. Freska je bila največ uporabljena in najbolj tehnološko dodelana v srednjem veku, ko je bilo v tej tehniki poslikanih večina cerkva v slovenskem prostoru. Kasneje se je razvilo še nekaj tehnoloških različic fresko slikanja (npr. na sveži apneni belež, na suh omet - secco,...) a so vse slabše obstojne. Danes se fresko tehnologije skoraj ne uporablja več. Razlog je verjetno tudi to, da je treba slikati na sveži omet, danes pa se poslikave v večini delajo časovno ločeno od zidarskih del (ometavanje). Tudi zidarjev, ki bi znali narediti dober apneni omet skoraj ni več, saj je v zidarstvu cementna tehnologija povsem izrinila apneno.

Vsem ostalim vrstam stenskih slik, ki niso freske, se lahko reče stenska poslikava. Danes so v uporabi različne tehnologije. V večini primerov je vezivo akrilno (silikatne barve, pigmenti + primal,...)

 

Obnavljamo cerkev. Med deli smo opazili, da je pod beleži in ometi poslikava. Kaj naj storimo?

Če fresk nimate namena obnavljati, pustite freske pod beleži in/ali ometi, saj so tako najbolj zaščitene. Če bi morali zaradi vrste del kakšen del ometa ali zidu odstraniti, pokličite odgovornega konservatorja ali usposobljenega restavratorja, da na mestu preveri, za kakšno vrsto poslikave gre.
Veliko današnjih cerkva v Sloveniji je nastalo s predelavo romanskih ali gotskih predhodnic. Romanika in predvsem gotika sta obdobji, ko je bila zelo dobro razvita in veliko uporabljena tehnika slikanja fresk. Veliko cerkva iz tistega časa je bilo v notranjosti prvotno poslikanih. Freske so bile iz tehnološkega vidika, v večini primerov pa tudi slikarskega, narejene zelo kvalitetno. Zaradi tega jih je vredno ohraniti.

 

V cerkvi smo med obnovo na stenah odkrili freske, ki pa niso cele. Ohranjenih je le nekaj fragmentov. Radi bi jih dali restavrirati. Ali se lahko manjkajoče dele freske doslika?

Pri restavriranju umetnin je potrebno upoštevati restavratorsko etiko, ki veleva, da se lahko umetnine dopolnjuje samo v primeru, ko smo prepričani, kakšen je bil originalni manjkajoči del. V vašem primeru je ohranjenih nekaj večjih fragmentov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, kaj je bilo upodobljeno na manjkajočih delih. Ne vemo pa točno, kako je bilo manjkajoče naslikano. Ker gre za veliko umetniško vrednost (srednjeveške freske) si iz 'spoštovanja do umetnine' ne smemo dovoliti, da potvarjamo manjkajoče dele. V praksi se lahko rekonstrukcija dela le na minimalnih manjkajoč fragmentih (npr. pol prsta, manjši del obleke,...) ali na enostavnih elementih poslikave, za katere imamo ohranjen vzorec (npr. manjkajoči del bordure, vzorca,...).

Videl sem pred kratkim obnovljene freske in ob pogledu od blizu ponekod namesto običajne barve opazil drobne črtice. Ali gre za napako pri restavratorskem delu?

Ne. Kar ste videli je nanos barve na mestih, kjer je bila originalna freska poškodovana ali je sploh ni bilo. Gre za dogovor v restvratorski stroki, da se barva med restavriranjem nanaša v t.i. tehniki črtkanja (it. tratteggio). Črtkanje se izvede na način, da od daleč delujejo kot običajno poslikana barvna plast. S črtkanjem se doseže, da se od blizu po restavriranju da ločiti originalno poslikavo od retuše. S tehniko črtkanja se tudi lažje doseže barvno zlitje novo naslikanih polj z ohranjenim originalom.

 

V prihodnjih letih se nameravamo lotiti obnove cerkev. Vemo, da so pod beleći ohranjene freske. Kdaj pride na vrsto obnova fresk?

Freske so najbolj obstojna slikarska tehnika. Obstojne pa so le pod pogojem, da niso izpostavljene preveliki vlagi. Prekomerna vlaga je lahko prisotna v zidu (kapilarni dvig vlage skozi temelje) ali pa je površinska (zamakanje strehe). Zaradi navedenega bi bilo potrebno pri cerkvah, ki imajo probleme s prekomerno vlago, sanacijo začeti z reševanjem le te. Pogosto pa se zgodi, da se v cerkvi izvajajo restavratorska dela na freskah še preden se reši problem vlage. Tako so obnovljene freske takoj po obnovi obsojene na nadaljnje propadanje.