POGOSTA VPRAŠANJA - KONSERVATORSKI NAČRTI
Sledijo nekateri odgovori na vprašanja, s katerimi se srečujemo med izdelavo konservatorskih načrtov ali menimo, da bi jih morali lastniki kulturnih spomenikov vedeti.
Nekaj konservatorskih načrtov si lahko ogledate tej povezavi.
Dodatna vprašanja nam lahko pošljete na e-naslov.
Sem lastnik kulturnega spomenika, ki ga nameravam obnoviti. Kako vem, če potrebujem konservatorski načrt?
Če boste objekt obnavljali, boste vi ali vaš projektant pred izdelavo projektov pridobili projektne pogoje. Eden izmed projektih pogojev so tudi kulturnovarstveni pogoji, ki vam jih izda Zavod za varstvo kulturne dediščine. Zahtevo po izdelavi konservatorskega načrta mora odgovorni konservator navesti v kulturnovarstvenih pogojih. Če v kulturnovarstvenih pogojih te zahteve ni, konservatorskega načrta ni potrebno izdelovati.
V primeru, da boste izvajali posege, za katere gradbeno dovoljenje in projekti niso potrebni (npr. predelava stavbnega pohištva, zamenjava fasade,...) morate kulturnovarstvene pogoje pridobiti sami, v njih pa boste izvedeli, ali je konservatorski načrt potreben.
Sem lastnik kulturnega spomenika, ki ga nameravam obnoviti. V kateri fazi se izdeluje konservatorski načrt?
Konservatorski načrt mora biti narejen preden se začne izdelovati projekte. Najbolje je, da se ga naredi celo pred izbiro projektanta, saj vam ta lahko verodostojno ponudbo za projektiranje poda šele takrat, ko bo vedel, kakšnim pogojem iz konservatorskega načrta se bo moral pri projektiranju podrediti.
Pravilnik ali zakon ne določata pravil glede izdelovalcev konservatorskih načrtov, zato zakonsko gledano ni omejitev. V zakonu je sicer predvidena lista usposobljenih izvajalcev, ki bi jo vodilo ministrstvo za kulturo, a ta še ni vzpostavljena. Pomembno je, da ima tisti, ki izdeluje konservatorski načrt čimveč izkušenj s stavbno dediščino, v primeru da se konservatorski načrt izdeluje zaradi restavratorskih del pa tudi izkušnje z restavriranjem. Vedeti je treba, da je potrebno med izdelavo konservatorskega načrta usklajevanje z odgovornim konservatorjem, ki mora na koncu konservatorski načrt tudi potrditi. Izvajalec, ki nima izkušenj s stavbno dediščino, bi lahko imel pri tem težave.
Sem lastnik kulturnega spomenika. V kulturnovarstvenih pogojih mi je odgovorni konservator naložil izdelavo konservatorskega načrta. Ustno mi je povedal, da konservatorski načrt lahko izdelujejo samo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ali Restavratorskem centru. Ali to drži?
To ne drži! Konservatorski načrt lahko izdelujejo tudi privatna podjetja. Restavratorski center ima z zakonom določeno pristojnost za izdelavo konservatorskih načrtov za kulturne spomenike v lasti države, kar pa še ne pomeni, da jih ne smejo izdelovati tudi privatna podjeta, sploh v primerih, ko gre za kulturne spomenike, ki niso v lasti države.
Kaj investitor pridobi, če pred restavriranjem večje umetnine (npr. oltar, freske,…) naroči konservatorski načrt, saj ima s tem le dodatni strošek?
Konservatorki načrt je smiselno delati pred izvedbo bolj kompleksnih konservatorsko restavratorskih posegov. O kompleksnih posegih govorimo takrat, ko se restavratorskih del ne da določiti le na podlagi ogleda, ampak je potrebno najprej na umetnini izvesti sondiranja (barvne plasti, trdost materiala, ohranjenost originalnih plasti,…) in poizkuse posameznih restavratorskih postopkov (odstranjevanje nečistoč, odstranjevanje beležev, barvnih plasti,…). Na podlagi sondiranj in poizkusov, se pripravi konservatorsko restavratorski projekt (mapa 3 konservatorskega načrta), ki vključuje tudi podroben popis predvidenih postopkov. Poročilo o sondiranjih in poizkusih ter podroben popis predvidenih del so bistvena sestavina konservatorskega načrta, ki se izdeluje pred restavratorskimi posegi. Investitorju služijo za pridobivanje ponudb. Če se ponudbe pridobiva na osnovi konservatorsko restavratorskega projekta, se s tem avtomatsko izloči neusposobljene ponudnike, ker se neustrezno usposobljen izvajalec ne bo pripravljen zavezati k izvedbi postopkov na način, ki ga ne obvlada. Izbrani izvajalec pa je zavezan posege izvajati skladno s pogoji iz konservatorskega načrta, kar je neke vrsta osnova, da se poseg izvede kvalitetno.
Zakaj bi investitor za to, da pridobi podroben popis del in rezultate sondiranj plačeval izdelavo konservatorskega načrta, saj vsak ponudnik sam pripravi popis del?
Ponudniki si za izdelavo ponudbe ne more vzeti preveč časa, saj se priprava ponudbe ne plačuje. Pri kompleksnih posegih pa nekaj ur ali en dan ni zadosti, da bi ugotovil dejansko stanje umetnine (oltar, stenske poslikave na nedosegljivih mestih, slika na nedosegljivem mestu v oltarju,...). Zaradi tega je popis največkrat površen in je veliko več možnosti, da med delom pride do sprememb in nepričakovanih situacij. Ponudbo lahko daje nekdo, ki ni usposobljen in naredi napačen popis. Pogosto se zgodi, da ponudba za obsežne in kompleksne posege vsebuje samo postavko delo in ceno, ki ni razčlenjena po fazah. V takem primeru konstrola ustreznosti posegov ali utemeljenosti dodatnih del (ki se pokažejo šele med delom) ni možna. Vsemu temu se lahko izognemo, če se pred pripravo ponudbe na umetnini izvede sondiranja in poizkuse, ter pripravi podroben popis, kar pa je stvar konservatorskega načrta.
